Petnajsti maj 2018. Torek. Lep datum, a sicer precej običajen dan. Nekaj malih posebnosti bi verjetno lahko našli. Npr. Mednarodni dan družin, po astrologiji poseben, ker Uran po sedmih letih vstopa v znamenje bika in verjetno še kaj.

Zame pa veliko več kot le petnajsti maj.

Že zjutraj, ko se zbudim, čutim, da me preveva tak prav poseben občutek. Ne znam ga natančno poimenovati. Kombinacija vznemirjenja, veselja, sreče … podkrepljena z občutkom neoprijemljivosti. Prvič v življenju bom namreč prijela v roke svojo knjigo, ki je bila natisnjena dan pred tem in prvič v življenju bom knjigo predstavila svetu.

Na prvi predstavitvi knjige.

Dogodek, za katerega si še pred mesecem dni nisem upala predstavljati kako naj ga pravzaprav izpeljem. Kje naj dobim udeležence? Kam naj se obrnem? Kdo bo povezoval program? In končno, kdo bo sploh prišel na dogodek?

Tisoč vprašanj, večinoma brez odgovorov.

Zaupanje je bilo tisto, zaradi katerega sem dogodek uspela „spraviti skupaj“. In velika notranja želja deliti zgodbo svetu.

Zgodbo, ki je samo moja, ki je unikatna in je sicer zagotovo primerljiva, vendar v samem bistvu neponovljiva.

Zgodba, ki bi si jo želela prebrati takrat, ko sem jo potrebovala.

Ko sem tavala v temi in nisem našla oprijemljive podpore zunaj sebe. Takrat sem se obrnila vase in ugotovila, da vse kar potrebujem že imam. Le ustaviti se moram, prisluhniti in bom slišala.

In potem, ko sem svojo pot le prehodila, se je pojavila želja. Želja zapisati.

Pojavila pa se je še druga želja … deliti zgodbo. In ta je bila tako močna, da sem na koncu spisala celo knjigo. Z namenom širiti med ženske zavedanje, kako pomembno delo opravljamo, ko rojevamo. Z namenom, ovreči klišejske izraze o porodu kot le o porodu in dati temu dejanju globji pomen, globje zavedanje njegove vrednosti.

Med ženskami, pa tudi med moškimi.

In prva predstavitev knjige je bila čarobna. Dogodek je imel posebno energijo, ki jo težko opišem, so jo pa zagotovo čutili vsi tisti, ki so bili zraven. Moje tri krasne gostje, dr. Zalka Drglin, Nina Radin in Tita Tušar, so vsaka s svojo čudovito energijo dodale dogodku prav poseben čar. Andreja Cepuš, ki je dogodek povezovala, pa je fantastično pustila toku dogodka, da nas je vse, ki smo bili tam, presenetil in očaral.

Združile smo se štiri generacije žensk (nekatere še dekleta in deklice), vsaka s svojo nenadomestljivo vlogo v celotni zgodbi.

In moj najdražji mož Vasja, je s svojim opisom doživljanja zgodbe dal dogodku zagotovo novo in čisto svežo širino. Hvala Vasja.

Lahko sem le hvaležna, da sem imela priložnost biti del dogodka.

Želim si, da bi knjiga Moj porod, moja izbira, našla pot v svet in našla vsa tista srca, katerim je namenjena.

Jaz pa ji bom pri tem pomagala po svojih najboljših močeh.

Z ljubeznijo,

Tina Hrast